SREČANJE S PRETEKLOSTJO RAZISKOVANJE ZGODOVINSKE DEDIŠČINE
Za letošnji enodnevni izlet, organiziran za upokojene člane Društva MSBZT Gorenjske, sta bili izbrani destinaciji Dolenjske regije. Vsebina izleta je bila zgodovinsko obarvana. Na izlet, za katerega je bilo zanimanje večje kot je bilo prostih sedežev v avtobusu, smo se odpeljali 29.5.2023.
Program izleta je bil sestavljen iz:
1. vodenega ogleda Trubarjeve domačije na Rašici, katere obnova je ohranila nekdanjo zunanjo podobo vseh poslopij: spominske hiše, žage venicjanke, gospodarskega poslopja in kozolca.
- V spominski sobi je na stenskih panojih na kratko opisano življenje in delo Primoža Trubarja. V okenskih okvirih so barvni portreti pomembnih osebnosti iz njegovega časa. Kopije Trubarjevih knjig in rokopisov pa so našle svoj prostor v okroglih vitrinah.
- Iz prejšnjega hleva je nastala krčma
- Skedenj je postal galerija
- Kašča pa sprejemnica za goste in prodajalna spominkov
Primož Trubar je kot protestantski duhovnik začel pisati knjige v slovenskem jeziku, da bi njegovi »lubi Slovenci« razumeli novo vero. Z njegovim delovanjem so se takratni Slovenci pričeli zavedati lastnega jezika in kulture.Po enourni vožnji, po opisu zgodovinskih dogodkov iz 16. stol., smo prisluhnili zgodovinskim dogodkom iz druge polovice 20. stoletja, na Kočevskem, ki je najbolj ohranjeno naravno območje Slovenije. 90 % površine pokrivajo mogočni gozdovi. V 14. stol. so Ortemburžani sem naselili svoje nemško govoreče kmete. Njihovi potomci so tu živeli več kot 6 stoletij. Po ukazu Hitlerja pa se je večina izselila leta 1941/42.
Po 2. svetovni vojni je takratna komunistična oblast razglasila južni in osrednji del občine Kočevje za zaprto območje, za javnost nedostopno od leta 1950 do leta 1990. Od leta 1953 je bilo tam:
- ožje zaprto območje – okoli Gotenice in Škrilja, kjer je veljal strogi varnostni režim in
- širše zaprto območje, s sedežem v Kočevski Reki, z namenom dodatnega varovanja
ožjega območja
Kot krinka za poslovanje strogo varovanega območja v Gotenici in Škrilju, je bilo leta 1953 ustanovljeno državno posestvo Snežnik. Meje varovanega območja so bile tudi meje posestva. Večina tamkajšnjih takratnih prebivalcev je bila zaposlena na posestvu, ki je izvajalo tudi nadzor nad njimi.
Leta 1990 je nova slovenska politična oblast odpravila odlok o določitvi varovanega območja.
Sledil je
2. Vodeni ogled Bunkerja Škrilj. Zgrajen je bil za komunikacijsko podporo 17 km oddaljenim podzemnim objektom v Gotenici, kamor naj bi se v primeru sovjetskega napada (po sporu Stalin – Tito) preselilo republiško politično in vojaško vodstvo. V bunkerju Škrilj se okoli 80 m pod površjem nahaja nekaj sto metrov hodnikov in več sob. Bunker je imel lastno vodno zajetje in dva generatorja za oskrbo z električnim tokom. Danes je to območje še vedno zaprto. Nadzira ga slovenska vojska in je namenjeno urjenju enot za specialno delovanje
3. Drugo polovico udeleženk izleta (oba kraja smo si izmenoma ogledovali v dveh skupinah) pa je lokalni turistični vodnik pospremil na vodeni ogled Kočevske Reke.:
- od 31-tih vasi pred 2. svetovno vojno, je v času posebnega režima in izseljevanja propadlo 17 naselij. Od leta 1953 do leta 1955 je takratna politična oblast dala porušiti 27 cerkva. Podobna usoda pa je doletela tudi pokopališča, kapelice in znamenja. Po osamosvojitvi pa je država kot simbolično oddolžitev dala zgraditi novo cerkev in župnišče v Kočevski Reki. Poslikave v moderno oblikovani cerkvi pa prikazujejo resnico preteklih časov.
- Pomembno mesto je kočevsko imelo tudi v vojni za samostojnost in neodvisnost. Tam je bila utemeljena manevrska struktura narodne zaščite.
4. Za pozno kosilo in druženje smo si izbrali Penzion Tušek Jezero, ob Kočevskem jezeru. Naravni ambient ponuja prostor za sprostitev telesa in duha. Umetno jezero je nastalo med letoma 1973 in 1978, ko je dno kotline dnevnega kopa kočevskega rudnika rjavega premoga postopoma napolnila voda.
Povezovanje in druženje je pomemben del društvenega izleta, ker omogoča članom, da se bolje spoznajo med seboj in krepijo njihovo pripadnost stanovskemu društvu. Zato se zahvaljujemo društvu MSBZT Gorenjske, da nam je s kritjem stroškov izleta omogočil še en nepozaben dogodek, ki bo udeleženkam ostal v lepem spominu.
Jana Ivanka Zupan
